Metazoa=Animalia - živali
Eumetazoa - prave živali
Bilateralia - dvobočniki
Protostomia - protostomiji ali predustniki
Ecdysozoa - levilci
Panarthropoda - nožičniki
Arthropoda - členonožci
Hexapoda - šesteronožci
Insecta - ektognatne žuželke
Coleoptera - hrošči
Polyphaga - vsejedi hrošči
Scarabaeiformia - sorodstvo pahljačnikov
Scarabaeoidea - pahljačniki
Scarabaeidae - skarabeji
Cetoniinae - minice
| Protaetia ungarica (Herbst, 1790) |  | |
| minica | ||
| Flower Chafer Beetle | ||
Protaetia (Netocia) ungarica ungarica (Herbst, 1790)
Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je od Češke in Avstrije proti vzhodu prek Rusije, Sibirije, Male in srednje Azije do Mongolije in severne Kitajske ter proti jugu do Zakavkazja, Irana, Iraka in Sirije. Nominatna podvrsta živi v evropskem delu tega areala (manjka v Grčiji) in Mali Aziji. V Sloveniji očitno ne živi več, edina najdba je iz druge polovice 19. stoletja pri Celju (leg. Leitgeb).
Stenotop. Predvsem planarna termofilna vrsta. O bionomiji in ekologiji vrste je malo znanega. Živi v stepah, na suhih pašnikih in travnikih. V ruskih stepah se ličinke razvijajo v tekuničinih podzemeljskih gnezdih, kjer se hranijo z rastlinskimi odpadki. V odraslega hrošča se razvijejo že jeseni, prezimijo v svojih kokonih in prilezejo na plano v drugi polovici aprila. Na Gradiščanskem se Odrasli radi zadržujejo na osatu in nažirajo neolesenelo steblo pod cvetom (Horion, 1958: 277).
Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je od Češke in Avstrije proti vzhodu prek Rusije, Sibirije, Male in srednje Azije do Mongolije in severne Kitajske ter proti jugu do Zakavkazja, Irana, Iraka in Sirije. Nominatna podvrsta živi v evropskem delu tega areala (manjka v Grčiji) in Mali Aziji. V Sloveniji očitno ne živi več, edina najdba je iz druge polovice 19. stoletja pri Celju (leg. Leitgeb).
Stenotop. Predvsem planarna termofilna vrsta. O bionomiji in ekologiji vrste je malo znanega. Živi v stepah, na suhih pašnikih in travnikih. V ruskih stepah se ličinke razvijajo v tekuničinih podzemeljskih gnezdih, kjer se hranijo z rastlinskimi odpadki. V odraslega hrošča se razvijejo že jeseni, prezimijo v svojih kokonih in prilezejo na plano v drugi polovici aprila. Na Gradiščanskem se Odrasli radi zadržujejo na osatu in nažirajo neolesenelo steblo pod cvetom (Horion, 1958: 277).
Vir: Brelih S., Kajzer A., Pirnat A. 2010: Gradivo za favno hroščev (Coleptera) Slovenije, 4. prispevek: Polyphaga: Scarabaeoidea (=Lamellicornia).- Scopolia 70, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana
 |
Razširjenost v Sloveniji, 2010 |
Distribution in Slovenia, 2010 |
Vir: Brelih S., Kajzer A., Pirnat A. 2010: Gradivo za favno hroščev (Coleptera) Slovenije, 4. prispevek: Polyphaga: Scarabaeoidea (=Lamellicornia).- Scopolia 70, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana |