Metazoa=Animalia - živali
Eumetazoa - prave živali
Bilateralia - dvobočniki
Protostomia - protostomiji ali predustniki
Ecdysozoa - levilci
Panarthropoda - nožičniki
Arthropoda - členonožci
Hexapoda - šesteronožci
Insecta - ektognatne žuželke
Coleoptera - hrošči
Polyphaga - vsejedi hrošči
Scarabaeiformia - sorodstvo pahljačnikov
Scarabaeoidea - pahljačniki
 
Scarabaeidae - skarabeji
Scarabaeinae - skarabeji
Gymnopleurus mopsus (Pallas, 1781) | ![]() | |
skarabej | ||
Scarab Beetle |
 
Gymnopleurus mopsus mopsus (Pallas, 1781
Azijsko-južnoevropska vrsta. Razširjena je v vsej južni Evropi, od Portugalske do Grčije, Ukrajine in Rusije, v Zakavkazju, Kazahstanu, srednji Aziji do Mongolije, severne Kitajske in Koreje, v Iranu, Afganistanu in na Arabskem polotoku. V Sloveniji je redka, vsi nam znani podatki so iz 19. stoletja. Nimamo podatkov, v katerih delih Kranjske so jih lovili Schmidt in drugi. Je edina vrsta iz rodu Gymnopleurus, ki je bila najdena tudi na Štajerskem. Za italijanski del Julijske krajine navaja Benasso (1971: 136) nekaj najdb s sredine preteklega stoletja: Basovizza (Bazovica, 1948), Prosecco (Prosek, 1962) in Gabrovizza (Gabrovec, 1962).
Stenotop. Planarna in kolinska heliofilna vrsta. Bionomija in ekologija te in drugih vrst iz rodu Gymnopleurus sta zelo podobni kot pri rodu Scarabaeus. Živijo na suhih, pustih in toplih peščenih ali skalnatih območjih bolj ali manj stepskega značaja. Odrasli že od jutranjih ur dalje letajo nizko nad tlemi in iščejo sveže goveje, ovčje idr. iztrebke. Iz govna izdelajo kroglice, ki jih nato v paru odvlečejo v primerno luknjo v zemlji in zakopljejo. Kroglica služi imagu za hrano ali pa samica na vsako znese po eno jajčece. Iz njega se izvali ličinka, ki tam doraste in se zabubi.
Azijsko-južnoevropska vrsta. Razširjena je v vsej južni Evropi, od Portugalske do Grčije, Ukrajine in Rusije, v Zakavkazju, Kazahstanu, srednji Aziji do Mongolije, severne Kitajske in Koreje, v Iranu, Afganistanu in na Arabskem polotoku. V Sloveniji je redka, vsi nam znani podatki so iz 19. stoletja. Nimamo podatkov, v katerih delih Kranjske so jih lovili Schmidt in drugi. Je edina vrsta iz rodu Gymnopleurus, ki je bila najdena tudi na Štajerskem. Za italijanski del Julijske krajine navaja Benasso (1971: 136) nekaj najdb s sredine preteklega stoletja: Basovizza (Bazovica, 1948), Prosecco (Prosek, 1962) in Gabrovizza (Gabrovec, 1962).
Stenotop. Planarna in kolinska heliofilna vrsta. Bionomija in ekologija te in drugih vrst iz rodu Gymnopleurus sta zelo podobni kot pri rodu Scarabaeus. Živijo na suhih, pustih in toplih peščenih ali skalnatih območjih bolj ali manj stepskega značaja. Odrasli že od jutranjih ur dalje letajo nizko nad tlemi in iščejo sveže goveje, ovčje idr. iztrebke. Iz govna izdelajo kroglice, ki jih nato v paru odvlečejo v primerno luknjo v zemlji in zakopljejo. Kroglica služi imagu za hrano ali pa samica na vsako znese po eno jajčece. Iz njega se izvali ličinka, ki tam doraste in se zabubi.
Vir: Brelih S., Kajzer A., Pirnat A. 2010: Gradivo za favno hroščev (Coleptera) Slovenije, 4. prispevek: Polyphaga: Scarabaeoidea (=Lamellicornia).- Scopolia 70, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana
![]() |
Razširjenost v Sloveniji, 2010 |
Distribution in Slovenia, 2010 |
Vir: Brelih S., Kajzer A., Pirnat A. 2010: Gradivo za favno hroščev (Coleptera) Slovenije, 4. prispevek: Polyphaga: Scarabaeoidea (=Lamellicornia).- Scopolia 70, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana |