Išči - Search:   

Metazoa=Animalia - živali
Eumetazoa - prave živali
Bilateralia - dvobočniki
Protostomia - protostomiji ali predustniki
Ecdysozoa - levilci
Panarthropoda - nožičniki
Arthropoda - členonožci
Hexapoda - šesteronožci
Insecta - ektognatne žuželke
Odonata - kačji pastirji
Anisoptera - raznokrili kačji pastirji
 
 
 
Libellulidae - ploščci
Leucorrhinia dubia (Vander Linden, 1825)discoverlife.org
barjanski spreletavecBioPortal.si
Small Whiteface
 
 
 
 
Dolžina krila 23 do 28 mm, dolžina telesa 31 do 36 mm.
Obdobje letanja odraslih žuželk je od sredine maja do začetka avgusta.
Ličinke se v vodi razvijajo 2 do 3 leta. V zadnjem stadiju so komaj večje od poldrugega centimetra, vzdolž trebušne strani zadka pa imajo značilne tri podolžne temno pigmentirane proge. So netolerantne na plenilski pritisk rib in z njimi ne sobivajo.
Kot vsi spreletavci (rod Leucorrhinia), imajo odrasli belo obarvano čelo (sprednji del glave), majhen temen madež na bazi zadnjih kril, v katerem so žile temno obarvane, ter svetle žile med pterostigmo in konico kril ter običajno le 8 ali manj prečnih antenodalnih žil med bazo in nodusom sprednjih kril. Pri mladostnih samcih in samicah barjanskega spreletavca so madeži na zadku rumenkasti, pri spolno zrelih samcih rdeči. Pterostigma je črnorjava. Sprednja žila kril je v frontalnem pogledu črna od baze do nodusa. Zadek ni razširjen. Cerki na koncu zadka pri samcih in samicah so črne barve. Madeži na četrtem in petem segmentu zadka so pri samcih zelo majhni. Pri samicah so madeži na tretjem segmentu zadka bazalno ločeni v hrbtni in stranski madež. Sekundarni kopulacijski aparat samcev je v profilu z iztegnjenim kaveljcem in majhnim režnjem hamulusa. Samice imajo ploščico leglice z večjimi trikotnimi izrastki.
Vrsta je habitatni specialist, ki naseljuje s šotnimi mahovi in drugo barjansko vegetacijo zarasla visoka barja, ki imajo vsaj nekaj odprte vodne površine. Poleg naravnih barjanskih oken in jezerc živi vrsta tudi v maloštevilnih bogato zaraščenih sekundarnih bivališčih z visokobarjanskim značajem, kot so ribniki in mlake.
V Sloveniji naseljuje barja na Jelovici in Pokljuki, največ lokalitet s potrjenim razvojem vrste pa leži na Pohorju. V Črnem jezeru živi najmočnejša populacija barjanskega spreletavca pri nas. Slovenske populacije so na skrajnem jugovzhodnem delu sklenjenega območja razširjenosti vrste v osrednji Evropi, kar povečuje njihovo ranljivost in jim daje poseben naravovarstveni pomen. Vrsta je v Sloveniji redka in močno ogrožena. Stanje življenjskih okolij vseh spreletavcev (rod Leucorrhinia), ki se pri nas pojavljajo, se v Sloveniji slabša in so v zadnjih dvajsetih letih marsikje že izginili.
Vir: Pripravili člani Slovenskega odonatološkega društva, 2021: .- http://www.odonatolosko-drustvo.si/
 
Foto: Alenka Mihorič
Določil: Matjaž Bedjanič
Samec
Male
SLO: Pohorje: Lukanja, 11. 7. 2015
 
Foto: Alenka Mihorič
Določil: Matjaž Bedjanič
Portret samca
Portrait of male
SLO: Pokljuka: barje Šijec, 21. 7. 2016
 
Foto: Tim Faasen
Določil: Tim Faasen
Samica
Female
NL: Noord-Brabant, Heeze, 2001
 
Foto: Matjaž Bedjanič
Določil: Matjaž Bedjanič
Samec in samica združena v paritveni koleselj.
Male and female in copula.
SLO: Pohorje: Lukanja, Osankarica, Črno jezero, 30. 6. 2004
 
Foto: Tim Faasen
Določil: Tim Faasen
Ličinka
Larva
NL: Noord-Brabant, Heeze, 2002