Išči - Search:   

Metazoa=Animalia - živali

Eumetazoa - prave živali

Bilateralia - dvobočniki

Protostomia - protostomiji ali predustniki

Ecdysozoa - levilci

Panarthropoda - nožičniki

Arthropoda - členonožci

Hexapoda - šesteronožci

Insecta - ektognatne žuželke

Odonata - kačji pastirji

Anisoptera - raznokrili kačji pastirji

 

 

 

Libellulidae - ploščci

 

 

 

 

Dolžina krila 23 do 28 mm, dolžina telesa 31 do 36 mm.
Obdobje letanja odraslih žuželk je od sredine maja do začetka avgusta.
Ličinke se v vodi razvijajo 2 do 3 leta. V zadnjem stadiju so komaj večje od poldrugega centimetra, vzdolž trebušne strani zadka pa imajo značilne tri podolžne temno pigmentirane proge. So netolerantne na plenilski pritisk rib in z njimi ne sobivajo.
Kot vsi spreletavci (rod Leucorrhinia), imajo odrasli belo obarvano čelo (sprednji del glave), majhen temen madež na bazi zadnjih kril, v katerem so žile temno obarvane, ter svetle žile med pterostigmo in konico kril ter običajno le 8 ali manj prečnih antenodalnih žil med bazo in nodusom sprednjih kril. Pri mladostnih samcih in samicah barjanskega spreletavca so madeži na zadku rumenkasti, pri spolno zrelih samcih rdeči. Pterostigma je črnorjava. Sprednja žila kril je v frontalnem pogledu črna od baze do nodusa. Zadek ni razširjen. Cerki na koncu zadka pri samcih in samicah so črne barve. Madeži na četrtem in petem segmentu zadka so pri samcih zelo majhni. Pri samicah so madeži na tretjem segmentu zadka bazalno ločeni v hrbtni in stranski madež. Sekundarni kopulacijski aparat samcev je v profilu z iztegnjenim kaveljcem in majhnim režnjem hamulusa. Samice imajo ploščico leglice z večjimi trikotnimi izrastki.
Vrsta je habitatni specialist, ki naseljuje s šotnimi mahovi in drugo barjansko vegetacijo zarasla visoka barja, ki imajo vsaj nekaj odprte vodne površine. Poleg naravnih barjanskih oken in jezerc živi vrsta tudi v maloštevilnih bogato zaraščenih sekundarnih bivališčih z visokobarjanskim značajem, kot so ribniki in mlake.
V Sloveniji naseljuje barja na Jelovici in Pokljuki, največ lokalitet s potrjenim razvojem vrste pa leži na Pohorju. V Črnem jezeru živi najmočnejša populacija barjanskega spreletavca pri nas. Slovenske populacije so na skrajnem jugovzhodnem delu sklenjenega območja razširjenosti vrste v osrednji Evropi, kar povečuje njihovo ranljivost in jim daje poseben naravovarstveni pomen. Vrsta je v Sloveniji redka in močno ogrožena. Stanje življenjskih okolij vseh spreletavcev (rod Leucorrhinia), ki se pri nas pojavljajo, se v Sloveniji slabša in so v zadnjih dvajsetih letih marsikje že izginili.