Metazoa=Animalia - živali
Eumetazoa - prave živali
Bilateralia - dvobočniki
Protostomia - protostomiji ali predustniki
Ecdysozoa - levilci
Panarthropoda - nožičniki
Arthropoda - členonožci
Hexapoda - šesteronožci
Insecta - ektognatne žuželke
Coleoptera - hrošči
Polyphaga - vsejedi hrošči
Cucujiformia - sorodstvo kukujev
Chrysomeloidea - lepenci
Cerambycidae - kozlički
| Stictoleptura carbonaria (Scopoli, 1763) |  | |
| kozliček | ||
| Longhorn Beetle | ||
Stictoleptura carbonaria carbonaria (Scopoli, 1763)
Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena od Velike Britanije in južne Švedske do Sredozemskega in Črnega morja, v Aziji pa sega prek Turčije do Kavkaza in Irana. Na Siciliji, v južni Španiji, Alžiriji in Maroku živi podvrsta S. s. melas (Lucas, 1846). V Sloveniji je precej razširjena, ugotovljena ni samo v Istri, Beli krajini in v Prekmurju, vendar ni pogostna. Številčnost in gostota populacij verjetno nekoliko upadata.
Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. V severni Evropi se ličinke razvijajo predvsem v bukvi, v južni Evropi pa v hrastu. Poleg tega živijo tudi na drugih listavcih: Alnus, Betula, Carpinus, Castanea, Corylus, Aesculus in le izjemoma na macesnu. Ličinke se razvijajo v trhlem lesu debelih vej in debel. Generacijska doba traja več let. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, znatno redkeje pa tudi na cvetovih (Umbelliferae, Spiraea, Sambucus idr.).
Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena od Velike Britanije in južne Švedske do Sredozemskega in Črnega morja, v Aziji pa sega prek Turčije do Kavkaza in Irana. Na Siciliji, v južni Španiji, Alžiriji in Maroku živi podvrsta S. s. melas (Lucas, 1846). V Sloveniji je precej razširjena, ugotovljena ni samo v Istri, Beli krajini in v Prekmurju, vendar ni pogostna. Številčnost in gostota populacij verjetno nekoliko upadata.
Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. V severni Evropi se ličinke razvijajo predvsem v bukvi, v južni Evropi pa v hrastu. Poleg tega živijo tudi na drugih listavcih: Alnus, Betula, Carpinus, Castanea, Corylus, Aesculus in le izjemoma na macesnu. Ličinke se razvijajo v trhlem lesu debelih vej in debel. Generacijska doba traja več let. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, znatno redkeje pa tudi na cvetovih (Umbelliferae, Spiraea, Sambucus idr.).
Vir: Brelih S., Drovenik B., Pirnat A. 2006: Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 2. prispevek, Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae.- Scopolia 58, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana
 |
Razširjenost v Sloveniji, 2006 |
Distribution in Slovenia, 2006 |
Vir: Brelih S., Drovenik B., Pirnat A. 2006: Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 2. prispevek, Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae.- Scopolia 58, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana |
 |
Risba odraslega osebka, 1916 |
Illustration of adult, 1916 |
Vir: Schaufuss C. 1916: Die Käfer des paläarktischen Faunen-Gebites.- Beilage zu 7. Auflage Calwers Käferbuch, E. Schweizerbartsche Verlagsbuchhandlung, Stuttgart |