Metazoa=Animalia - živali
Eumetazoa - prave živali
Bilateralia - dvobočniki
Protostomia - protostomiji ali predustniki
Ecdysozoa - levilci
Panarthropoda - nožičniki
Arthropoda - členonožci
Hexapoda - šesteronožci
Insecta - ektognatne žuželke
Coleoptera - hrošči
Polyphaga - vsejedi hrošči
Cucujiformia - sorodstvo kukujev
Curculionoidea - rilčkarji
 
Dryophthoridae - palmovi rilčkarji
Rhynchophorus ferrugineus (Oliver, 1790) | ![]() | |
palmov rilčkar | ||
Red Palm Weevil |
 
Tujerodna vrsta.
Palme so tropske, subtropske ali puščavske termofilne rastline, zato v Sloveniji na prostem uspevajo samo kot okrasne rastline na območjih z izrazitim submediteranskim podnebjem. Največja populacija palm je v obmorskih parkih in na Goriškem. S pojavom in širjenjem palmovega rilčkarja v Sredozemlju so palme prvič resneje ogrožene, saj zaradi njega propadejo cela drevesa in drevoredi, tudi taki kapitalnih vrednosti. Zaradi nevarnosti, ki jo nov škodljivec predstavlja za palmova drevesa in sestoje v sredozemskih državah, je Evropska komisija izdala posebno odločbo na podlagi katere so države članice dolžne izvajati posebni nadzor tega škodljivca na ogroženih območjih.
Palmov rilčkar napada različne vrste palm. Ličinke se zavrtajo v deblo v zgornjem delu, navadno blizu rastnega vršička in nato vrtajo v smeri navzdol. Pri tem povsem uničijo debelno sredico. Zaradi tega najprej opazimo slabo rast novih listov, ki se postopno povešajo in na koncu povsem propadejo in izpadejo. Vrh napadenih palm izgleda kot bi bil odrezan ali potlačen. Ko poškodba napreduje in se na poškodovano tkivo naselijo še različne bakterije in glive, ki dodatno razgradijo sredico debla, se povesijo, porumenijo in propadejo tudi starejši listi. Tako drevo nato v celoti odmre ali pa se na najbolj poškodovanem mestu celo prelomi. Pri osnovi listov napadenih dreves se iz poškodovanega debla pogosto cedi rastlinski sok ali pa je opaziti iztrebke, ki opozorijo na možen napad palmovega rilčkarja. Palmov rilčkar potrebuje za razvoj približno 4 mesece. V eni rastni dobi navadno razvije vsaj 2 generaciji. V napadenih rastlinah navadno najdemo ličinke različnih razvojnih stadijev, zato je tudi pojavljanje hroščev v rastni dobi bolj ali manj stalno (razen pozimi).
Besedilo pripravil: Gabrijel Seljak
Palme so tropske, subtropske ali puščavske termofilne rastline, zato v Sloveniji na prostem uspevajo samo kot okrasne rastline na območjih z izrazitim submediteranskim podnebjem. Največja populacija palm je v obmorskih parkih in na Goriškem. S pojavom in širjenjem palmovega rilčkarja v Sredozemlju so palme prvič resneje ogrožene, saj zaradi njega propadejo cela drevesa in drevoredi, tudi taki kapitalnih vrednosti. Zaradi nevarnosti, ki jo nov škodljivec predstavlja za palmova drevesa in sestoje v sredozemskih državah, je Evropska komisija izdala posebno odločbo na podlagi katere so države članice dolžne izvajati posebni nadzor tega škodljivca na ogroženih območjih.
Palmov rilčkar napada različne vrste palm. Ličinke se zavrtajo v deblo v zgornjem delu, navadno blizu rastnega vršička in nato vrtajo v smeri navzdol. Pri tem povsem uničijo debelno sredico. Zaradi tega najprej opazimo slabo rast novih listov, ki se postopno povešajo in na koncu povsem propadejo in izpadejo. Vrh napadenih palm izgleda kot bi bil odrezan ali potlačen. Ko poškodba napreduje in se na poškodovano tkivo naselijo še različne bakterije in glive, ki dodatno razgradijo sredico debla, se povesijo, porumenijo in propadejo tudi starejši listi. Tako drevo nato v celoti odmre ali pa se na najbolj poškodovanem mestu celo prelomi. Pri osnovi listov napadenih dreves se iz poškodovanega debla pogosto cedi rastlinski sok ali pa je opaziti iztrebke, ki opozorijo na možen napad palmovega rilčkarja. Palmov rilčkar potrebuje za razvoj približno 4 mesece. V eni rastni dobi navadno razvije vsaj 2 generaciji. V napadenih rastlinah navadno najdemo ličinke različnih razvojnih stadijev, zato je tudi pojavljanje hroščev v rastni dobi bolj ali manj stalno (razen pozimi).
Besedilo pripravil: Gabrijel Seljak
![]() |
Foto: Marjan Richter |
Določil: Marjan Richter |
Samec |
Male |
SLO: Piran, 15. 7. 2009 |
![]() |
Foto: Gabrijel Seljak |
Določil: Gabrijel Seljak |
Samca spoznamo po ščetinastem grebenu na rilčku. |
Male have bristly crest on the snout. |
SLO: Portorož, 12. 8. 2009 |
![]() |
Foto: Gabrijel Seljak |
Določil: Gabrijel Seljak |
Samica |
Female |
SLO: Portorož, 12. 8. 2009 |
![]() |
Foto: Gabrijel Seljak |
Določil: Gabrijel Seljak |
Samica ima gladek rilček. |
Female have smooth snout. |
SLO: Portorož, 12. 8. 2009 |
![]() |
Foto: Marjan Richter |
Določil: Marjan Richter |
Kokon |
Cocoon |
SLO: Piran, 15. 7. 2009 |
![]() |
Foto: Marjan Richter |
Določil: Marjan Richter |
Ličinka |
Larva |
SLO: Piran, 15. 7. 2009 |
![]() |
Foto: Gabrijel Seljak |
Določil: Gabrijel Seljak |
Navrtani listni peclji kanarskega datljevca (Phoenix canariensis). |
Bored base of the leave of Canary Date Palm (Phoenix canariensis). |
SLO: Portorož, 12. 8. 2009 |
![]() |
Foto: Gabrijel Seljak |
Določil: Gabrijel Seljak |
Zgodnja znamenja napada palmovega rilčkarja na kanarskem datljevcu (Phoenix canariensis). |
First symptoms of Red Palm Weevil attack on Canary Date Palm (Phoenix canariensis). |
SLO: Koper, 12. 8. 2009 |
![]() |
Foto: Gabrijel Seljak |
Določil: Gabrijel Seljak |
Posledice napada palmovega rilčkarja je uničen datljevec (Phoenix dactylifera). |
Dead Date Palm (Phoenix dactylifera) as a result of the attack of Red Palm Weevil. |
SLO: Portorož, 12. 8. 2009 |