Metazoa=Animalia - živali
Eumetazoa - prave živali
Bilateralia - dvobočniki
Protostomia - protostomiji ali predustniki
Ecdysozoa - levilci
Panarthropoda - nožičniki
Arthropoda - členonožci
Hexapoda - šesteronožci
Insecta - ektognatne žuželke
Coleoptera - hrošči
Polyphaga - vsejedi hrošči
Cucujiformia - sorodstvo kukujev
Chrysomeloidea - lepenci
 
Cerambycidae - kozlički
Ergates faber (Linnaeus, 1761) | ![]() | |
kovač | ||
Longhorn Beetle |
 
Ergates faber faber (Linnaeus, 1761)
Evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena v večjem delu Evrope, manjka v atlantskih otoških državah, na Norveškem, Finskem, v Romuniji in Turčiji; na Švedskem živi samo na njenem skrajnem južnem delu. V Aziji je bila ugotovljena na Kavkazu in v Siriji, v Afriki pa v Maroku. V osrednjem delu Slovenije je bila še na začetku preteklega stoletja precej pogostna, nato pa je številčnost močno upadla in po letu 1970 (Vetrno, leg. B. Leskovic) ni bila več najdena. Nasprotno temu je bila v Slovenski Istri stalno redka, v zadnjih treh desetletjih pa se je tam pojavila v precej večjem številu.
V Sloveniji pretežno kolinska vrsta, redkeje sega do visokomontanskega pasu.
Ličinke se razvijajo v štorih in odmrlih debelih deblih ter koreninah iglavcev, predvsem bora in smreke, redkeje jelke in macesna. Izjemona se lotijo tudi listavcev, npr. jelše in topola. Razvoj traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni v mraku in ponoči.
Evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena v večjem delu Evrope, manjka v atlantskih otoških državah, na Norveškem, Finskem, v Romuniji in Turčiji; na Švedskem živi samo na njenem skrajnem južnem delu. V Aziji je bila ugotovljena na Kavkazu in v Siriji, v Afriki pa v Maroku. V osrednjem delu Slovenije je bila še na začetku preteklega stoletja precej pogostna, nato pa je številčnost močno upadla in po letu 1970 (Vetrno, leg. B. Leskovic) ni bila več najdena. Nasprotno temu je bila v Slovenski Istri stalno redka, v zadnjih treh desetletjih pa se je tam pojavila v precej večjem številu.
V Sloveniji pretežno kolinska vrsta, redkeje sega do visokomontanskega pasu.
Ličinke se razvijajo v štorih in odmrlih debelih deblih ter koreninah iglavcev, predvsem bora in smreke, redkeje jelke in macesna. Izjemona se lotijo tudi listavcev, npr. jelše in topola. Razvoj traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni v mraku in ponoči.
Vir: Brelih S., Drovenik B., Pirnat A. 2006: Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 2. prispevek, Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae.- Scopolia 58, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana
![]() |
Foto: Jože Broder |
Določil: Jože Broder |
Odrasel osebek |
Adult |
SLO: Petrinje, Petrinjski Kras, 22. 7. 2011 |
![]() |
Foto: Vitomir Vratarič |
Določil: Alja Pirnat |
Odrasel osebek |
Adult |
SLO: Hodoš, 14. 9. 2020 |
![]() |
Foto: Al Vrezec |
Določil: Al Vrezec |
Samica |
Female |
HR: otok Brač: Povlja, 8. 8. 2013 |
![]() |
Razširjenost v Sloveniji, 2006 |
Distribution in Slovenia, 2006 |
Vir: Brelih S., Drovenik B., Pirnat A. 2006: Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 2. prispevek, Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae.- Scopolia 58, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana |
![]() |
Risba odraslega osebka, 1916 |
Illustration of adult, 1916 |
Vir: Schaufuss C. 1916: Die Käfer des paläarktischen Faunen-Gebites.- Beilage zu 7. Auflage Calwers Käferbuch, E. Schweizerbartsche Verlagsbuchhandlung, Stuttgart |